Dunaj – Slovenski pisatelj Boris Pahor je v ponedeljek, ko je celovška Mohorjeva družba izdala peterico njegovih del v nemščini, prejel najvišje priznanje avstrijskega predsednika za kulturnike – častni križec za znanost in umetnost Republike Avstrije. »Poročila Borisa Pahorja so literarni dokumenti svojega časa, so človeška spričevala preteklosti in vplivno opozorilo za prihodnost,« je ob počastitvi 97-letnega pisatelja, ki je preživel požig slovenskega Narodnega doma v Trstu leta 1920, partizanski boj in internacije v treh koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno ter po njej prepoved vstopa v Jugoslavijo zaradi del, spornih za komunistični režim, poudarila avstrijska ministrica za izobraževanje, umetnost in kulturo Claudia Schmied.

Slavnostna govornika v palači Starhemberg sta bila tudi slovenski pisatelj Lev Detela in nekdanji avstrijski minister za znanost Caspar Einem, katerega govor pa so morali zaradi bolezni prebrati.

Med sprejemanjem prestižne nagrade Boris Pahor, znan po odkritih analizah družbe, ni molčal o tistem, kar se mu zdi narobe. »Zelo cenim priznanje, saj je predsednik z njim počastil moje knjige, vendar bi bil še bolj zadoščen, če moji rojaki na Koroškem ne bi doživljali močnejše asimilacije, kot jo je po naravnih zakonih pričakovati. Žal mi je, da je od lokalne oblasti odvisno spoštovanje določil državne pogodbe, in iskreno si želim, da ne bi veljala za učinkovito metodo izjava, ki jo je nekoč dal neki kancler ob Ortstafelsturmu: zaradi napisov ne bom izgubljal glasov na Koroškem!«

V študentskem domu Korotan, kjer se je srečal z dunajskimi Slovenci in drugimi gosti, pa je tržaški avtor del, kot so Vila ob jezeru, Zatemnitev, Skrivnostna jezikovna darila, Nekropola, Nomadi brez oaze in Dihanje morja, Slovence tudi pohvalil: »Lahko si čestitamo, nismo izumrli kot nekateri drugi narodi v Evropi. Tako kot je bilo konec komunizma, bo konec tudi sodobnega univerzalizma, narodne identitete pa bodo ostale. Kosovel, ki je umrl pri dvaindvajsetih letih, je dejal: Bodimo evropski ljudje, a ohranimo lastne obraze.«

Slovenija bi se morala po njegovem prepričanju vendarle odločiti, ali je država ali ni, in če je, bi se morala zavzeti za slovenske ljudi, kjer koli so. »Kar je podpisano, bi moralo veljati,« se je slavljenec v navzočnosti vodje direktorata za investicije na ministrstvu za visoko šolstvo ter direktorja Korotana Mitja Valiča, veleposlanikov na Dunaju in pri Ovseju Aleksandra Geržine in Stanislava Raščana, direktorja Mohorjeve družbe Antona Korena, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev v odstopu Karla Smolleja, rektorja tinjskega katoliškega doma prosvete Jožeta Kopeiniga in drugih spet ozrl na avstrijsko nespoštovanje določil o slovenski manjšini v državni pogodbi.